Rod Dobre volje-RDV
Začetki in prvi koraki Rodu Dobre volje so močno povezani z začetkom taborništva v Sloveniji. Nekateri člani pripravljalnega odbora za ustanovitev Zveze tabornikov Slovenije, ki so bili ob enem člani starešinskega sveta, so bili ustanovitelji Rodu Dobre volje-RDV.
Poleti 1954 na letnem taboru družine Borovci na tabornem prostoru 6 v Ukancu, Bohinj se je rodila ideja o rodovem imenu, saj so bili člani družine vedno dobre volje. Kot posledica takšnega vzdušja so oblikovali geslo: >>Vso oblast šaljivcem!<<, ko pa so se nekega dne vračali iz izleta in jih je vmes dodobra namočil eden izmed oblakov nad Bohinjem, so zložno zatrdili, da se z >>Dobro voljo pride povsod!<<. Od tu torej izvira naše ime, ki ga z kratico zapišemo RDV.
NASTANEK RODOVEGA IMENA
Rod Dobre volje-RDV
Zadnji skupni občinski zbor Rodu Bičkova skala (kamor je včasih spadal naš rod) in obenem tudi prvi dobrovoljski je bil 18.12.1954. Takrat je novonastali rod štel 197 članov, ki so bili zdruiženi v treh družinah, dveh klubih in devetnajstih vodih. Za prvo starešino je bil izvoljen Gustav Guzelj, za načelnika pa Miklavž Knez. Rodov prapor so svečano razvili 1. maja 1955, po tem, ko je Zveza tabornikov Slovenije tudi na svojem starešinskem svetu priznala status taborniške organizacije Rodu Dobre volje.
V prvem desetljetju je RDV okrepil odnose s krajevnimi skupnostmi, člani rodu so uredili svojo sobo na Brejčevi ulici, današnji Kebetovi ul. 1, razširili svoj program, organizirali več izmenskih taborjenj in zimovanj na različnih lokacijah. Leta 1957 je Rod Dobre volje izgubil pomembnega člana rodove uprave Ivka Retlja, ki se je smrtno ponesrečil pri sestopu s Triglava. Njegova smrt je globoko pretresla vse člane rodu. V spomin nanj se je jeseni vsako leto organiziralo taborniško tekmovanje Ivkov memorial. Prvega smo organizirali leta 1966.
Leta 1959 se je Rod Dobre volje preimenoval v Odred Dobre volje na podlagi novega statusa, ki ga je sprejela Zveza tabornikov Slovenije na 8. redni skupščini.